ČISTILNE NAPRAVE


Na območju Občine Sevnica je izvajalec javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode Komunala d.o.o. Sevnica. Trenutno izvajalec javne službe upravlja 4 čistilne naprave, in sicer
Centralno čistilno napravo (CČN) Sevnica na Logu, rastlinsko čistilno napravo (RČN) Gabrijele, čistilno napravo (ČN) Orehovo in čistilno napravo (ČN) Kompolje. Investicija
izgradnje skupne čistilne naprave (SČN) Dolnje Brezovo je bila zaključena v letu 2014, vendar čistilna naprava ni v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica.

 

CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA SEVNICA
Centralna čistilna naprava Sevnica je komunalna mehansko-biološka čistilna naprava z delno denitrifikacijo, nitrifikacijo in delno aerobno stabilizacijo blata. Na njej se čistijo odpadne vode naselij
Sevnica, Boštanj, Dol. Boštanj, Radna in Log. Zmogljivost čistilne naprave je 9900 PE. Gradnja je bila dokončana v letu 2009.

 

Čistilna naprava obsega naslednje tehnološke sklope:
01. Vhodno črpališče
02. Postaja za sprejem greznic
03. Prezračeni peskolov z lovilnikom maščob
04. Aeracijska stopnja
05. Usedalnik
06. Zalogovnik blata
07. Priprava in doziranje ferikola
08. Prostor puhal
09. Dehidracija blata
10. Merilno mesto
11. Biofilter


Odpadna voda gravitacijsko doteka po dotočni kanalizaciji v vhodno črpališče (1). Črpalke vhodnega črpališča prečrpajo odpadno vodo na kompaktno napravo za mehansko predčiščenje (3),
kjer se odstranijo maščobe in pesek. Voda potem teče v biološko stopnjo, kjer se interminentno izvaja mešanje s potopnimi mešali ter prezračevanje preko membranskih difuzorjev. Biološka
stopnja je gradbena konstrukcija v obliki kolobarja, kjer je aeracijska stopnja (4) v zunanjem delu kolobarja, naknadni usedalnik za blato (5) pa v notranjem delu kolobarja. Zrak za prezračevanje se
dovaja preko dveh puhal, ki sta nameščeni v upravni stavbi, v prostoru puhal (8). Puhala predstavljajo največji vir hrupa, zato so dobavljena s protihrupno kabino in nameščena v zvočno izoliranem prostoru puhal. K biološki stopnji bo zgrajen zalogovnik blata. Naknadni usedalnik je preko cevovoda povezan z zalogovnikom blata (6). Del blata se vrača v aeracijsko stopnjo, odvišno blato pa se prečrpava na dehidracijo, kjer se v centrifugi iz suspenzije voda:blato loči trdni del – blato, voda pa se vrača nazaj na čiščenje. Bistri del vode iz aeracijske stopnje je očiščena voda, ki se izteka najprej na merilno mesto (10) v reko Savo. Biološka stopnja je dimenzionirana tako, da so na iztoku doseženi zakonsko zahtevani parametri za izpust očiščenih odpadnih vod v reke.
Smrad in vonjave iz največjih virov se vodi po cevovodih na biofilter zraka (11), zato da v objektih in v okolici ni smradu.


V upravni stavbi so poleg vhodnega črpališča, postaje za sprejem greznic (2), v katero se dovaja blato iz septičnih jam, ki se jih potem počasi dozira v vhodno črpališče, laboratorija, komandnega
prostora, skladišča, v katerem je tudi rezervoar za obarjanje fosforja (7), tudi ostali prostori za zaposlene na čistilni napravi.


Za električno napajanje čistilne naprave se uporablja transformatorska postaja.

 

Vhodno črpališče pred montažo avtomatskih grabelj na CČN Sevnica

 

Vhodno črpališče z avtomatskimi grabljami na CČN Sevnica

 

Postaja za sprejem septičnih gošč

 

Prezračeni peskolov z lovilnikom maščob-mehansko predčiščenje

 

Aeracijski bazen

 

Dehidracija blata

 

Pogled na CČN Sevnica

 

RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA BAZGA


V Gabrijelah se je v letu 2007 končala izgradnja rastlinske čistilne naprave Bazga (slika RČN Bazga v izgradnji, slika RČN Bazga danes), ki bo čistila komunalne odpadne vode iz naselij Gabrijele,
Polje, Spodnje in Zgornje Mladetiče ter Pijavice. Zmogljivost čiščenja je 500 PE, kar pomeni ustrezno čiščenje odpadne vode za 500 prebivalcev. Trenutno je nanjo priključeno le naselje
Gabrijele. RČN deluje po principu fizikalno-kemičnih in bioloških procesov in tako sodi med naravne sisteme čiščenja odpadnih voda. RČN Bazga je pričela obratovati v letu 2008, ko so bili nanjo preko
kanalizacijskih priključkov priključeni uporabniki iz naselja Gabrijele.

 

 

Rastlinska čistilna naprava Bazga v izgradnji

 

Rastlinska čistilna naprava Bazga danes

 

Odpadna voda priteka v RČN, najprej v zadrževalnik, kjer se zadrži večina mehanskih delcev. Nastala oborina – mulj se odvaja na kompostno gredo poleg RČN. Delno očiščena voda odteka naprej v filtrirno gredo, kjer se odstranijo oz. zaustavijo še vsi ostali mehanski in suspendirani delci. Poleg filtriranja odpadne vode tu prihaja do dodatnega aerobnega in anaerobnega čiščenja. Iz filtrirne grede odpadna voda odteka v čistilni gredi, kjer poteka največji del čiščenja. Kot zadnja stopnja pred iztokom v reko Mirno je še čiščenje na polirni gredi, kjer se voda očisti do končnih 95-100%. V RČN tako potekajo procesi adsorbcije, mineralizacije, aerobne in anaerobne razgradnje. Glavni delež prispevajo bakterije, ki žive na koreninah rastlin ali med njimi. Rastline uvajajo v substrat kisik in tako ustvarjajo aerobne cone. Med aerobnimi conami se nahajajo anaerobne cone. V tako mozaično razporejenih področjih s kisikom in brez prihaja do razgradnje snovi v odpadni vodi. Produkte razgradnje uporabijo bakterije, vloga rastlin pa je predvsem v tem, da s svojim koreninskim sistemom nudijo podlago bakterijam za pritrjanje in da vgrajujejo mineralizirane snovi (fosfate, nitrate in nekatere strupene snovi) v rastlinsko tkivo.

 

ČISTILNA NAPRAVA OREHOVO
V letu 2013 se je končala gradnja čistilne naprave Orehovo. Projektirana je bila mehansko - biološka tehnologija čistilne naprave z možnostjo nitrifikacije in denitrifikacije v procesu čiščenja odpadnih vod.

 

Pogled na ČN Orehovo

 

Biološka čistilna naprava za prečiščevanje odpadnih voda deluje na principu razgradnje organskih snovi v odpadni vodi s pomočjo mikroorganizmov, ki se nahajajo v aktivnem blatu. Za ta proces in
za metabolizem mikroorganizmov je potreben kisik, ki ga v odpadno vodo dovajamo z razprševanjem zraka v obliki finih mehurčkov. V prezračevalnem bazenu prihaja do absorbcije
organskih snovi na površino flokul aktivnega blata (flokule aktivnega blata so skupki različnih mikroorganizmov, prilagojenih na prisotne pogoje v prezračevalnem bazenu). Ravno tako prihaja do
delne absorbcije organskih snovi v celično maso mikroorganizmov. S prehodom na usedalni del se absorbcija zaključi in prihaja do odvajanja zbistrene odpadne vode in težkega aktivnega blata.
Aktivno blato se zbira v usedalnem delu, od koder se občasno vrača v prezračevalni bazen oz. se shranjuje v silosu za blato.

 

Prezračevanje odpadne vode se izvaja z vpihovanjem zraka in z njegovim razprševanjem s pomočjo posebnih membranskih aeratorjev, ki so nameščeni pri dnu bazena. Tako nastajajo zelo
fini mehurčki, s katerimi prezračujemo celotni volumen prezračevalnega bazena. Pri globinah, ki so pri napravah te velikosti običajne, dosežemo s tem načinom prezračevanja maximalen vnos kisika
ter tako tudi največji možen učinek čiščenja.

 

Ob zadostni količini kisika in ob zadostnem času zadrževanja odpadne vode, izraženima z obremenitvijo prostornine prezračevalnega bazena 0,2 kgO2(BPK5)/m3, pride do avtogene respiracije aktivnega blata. To pomeni, da tudi celična masa mikroorganizmov ob pomanjkanju
zadostne količine organske snovi oksidira. Prihaja do nadaljnje mineralizacije blata in maximalnega
zmanjšanja njegove prostornine. Zato je blato popolnoma mineralizirano in stabilizirano.

 

Delovanje naprave je avtomatsko. Puhala in avtomatika so nameščeni v posebnem zaprtem prostoru, s čimer je delovanje naprave poenostavljeno. Na samem bazenu ni nikakršnih nihajočih ali
električnih delov, vračanje aktivnega blata pa se ravno tako odvija z zrakom (z mamut črpalkami). Možna je regulacija dovoda zraka, odvisno od vhodne obremenitve, s čimer varčujemo z energijo.
Poraba energije na teh napravah se giblje okoli 0,50 kWh/dan,PE.
Za odpadno vodo, s koncentracijo BPK5 400 mgO2/l na vtoku, dosežemo učinek čiščenja 95 % razgradnje organskih snovi, kar predstavlja preostalo obremenitev iztoka z 20 mgO2/l. Običajno se
zagotavlja maximalna izhodna koncentracija suspendirane snovi 30 mg/l.

 

Z vgradnjo potopnega mešala v prezračevalni bazen se odvaja funkcija prezračevanja od funkcije mešanja vsebine. Na ta način se, ob določenih laboratorijsko preverjenih pogojih, omogoča izvedba
procesa enoprostorske, prekinjajoče nitrifikacije in denitrifikacije.

 

Čiščenje odpadnih vod na ČN Orehovo poteka po naslednji tehnološki shemi:

 

 

 

 

 

 1. Polžno sito  7. Kompresorska postaja
 2. Črpalka odvečne vode  8. Sistem prezračevanja (aeracije)
 3. Merilnik pretoka  9. Merilniki O2,°C, pH, Redox
 4. Prezračevalni bazen  10. Potopno mešalo
 5. Naknadni usedalnik  11. Defosfatizacija
 6. Kontrolni jašek  12. Zalogovnik odvečnega blata

 

ČISTILNA NAPRAVA KOMPOLJE
V letu 2006 je bila na Kompolju zgrajena prva mehansko-biološka čistilna naprava (slika). Namenjena je čiščenju komunalne odpadne vode iz naselja Kompolje. Zmogljivost čistilne naprave
je 90-115 PE.

 

 

Čistilna naprava Kompolje

 

Mehansko stopnjo predstavlja troprekatna greznica, kjer se opravi mehansko čiščenje s sedimentacijo večjih delcev, ki potonejo na dno (shema procesa čiščenja – glej sliko spodaj). V tej fazi poteka anaerobni proces metanskega vrenja do delne mineralizacije blata.
Biološki proces poteka v aeracijskem jašku s pomočjo aktivnega blata. V jašku so namreč plastični plavajoči nosilci, kamor se naselijo raznovrstni aerobni mikroorganizmi, ki za hrano koristijo organske snovi v odpadni vodi in jo na tak način čistijo. Kisik, katerega ti mikroorganizmi potrebujejo za normalen razvoj, se v jašek vpihuje s puhalom. Odpadno blato iz aeracijskega jaška (sekundarno blato) odnese v naslednji jašek – naknadni ali sekundarni usedalnik. Iz dna se blato občasno prečrpa na začetek mehanske stopnje, v greznico. Očiščena odpadna voda s površine
sekundarnega usedalnika odteka v reko Savo.

 

Shema procesa čiščenja

 

V spodnji tabeli je prikazano število priključkov in število oseb, vključenih v čiščenje odpadnih voda, ločeno po posameznih čistilnih napravah:

 

 Št.  ČISTILNE NAPRAVE    ŠT. OSEB  ŠT. PRIKLJUČKOV  
gospodinjstva  gospodarstvo
 1.  CČN Sevnica (od 1.10.10)  5163  1291 265 
 2.  RČN Bazga (1.8.08)  128  41  
 3.  ČN Orehovo (v fazi priključevanja)      
 4.  ČN Kompolje (1.3.08)  63  17  
   SKUPAJ  5354 1349   265

 

V spodnji tabeli so prikazani učinki čiščenja komunalnih čistilnih naprav v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica (po obveznem obratovalnem monitoringu, skladnem z veljavno zakonodajo):

 

 PARAMETER  NORMATIV (%)    REZULTAT (%)   
 CČN Sevnica   RČN Bazga   ČN Orehovo   ČN Kompolje 
 KPK  80  93,08 97,94   *  92,71
 BPK5  90  95,62  -  98,58

* - učinek čiščenja je pod normativom, vendar mejne vrednosti parametra na iztoku niso presežene, tako, da je obratovanje ČN Orehovo skladno z veljavno zakonodajo.

 

RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA LISCA

 

Komunala d.o.o. Sevnica je na območju Občine Sevnica izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki mora skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 41/09, 106/09, 33/14-UPB) voditi tudi evidence o malih komunalnih čistilnih naprava do 50 PE, kamor uvrščamo tudi rastlinsko čistilno napravo na Lisci. Na osnovi spodaj navedenega sporazuma je bilo Komunali d.o.o. Sevnica dodeljeno tudi upravljanje te čistilne naprave.

Na osnovi Sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri pripravi, izgradnji, obratovanju in vzdrževanju kanalizacijskega voda in rastlinske čistilne naprave Lisca, ki je bil sklenjen med Občino Sevnica, Javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica in Planinskim društvom Lisca Sevnica (junij 2012) se je v letu 2012 (september) izgradila rastlinska čistilna naprava Lisca (LIMNOWET). Čistilna naprava Lisca se nahaja na lokaciji pod Tončkovim domom oziroma ne daleč stran od vzletne točke za jadralno moštvo.

 


Pogled na RČN Lisca

 

Rastlinska čistilna naprava (RČN) Lisca je namenjena čiščenju odpadne vode iz treh objektov, in sicer: Točkovega doma (gostinski objekt), Jurkove koče (objekt s prenočitvenimi kapacitetami) in javno-gospodarskega objekta Agencije RS za Okolje (vremenarska postaja). Kapaciteta čistilne naprave je 49 populacijskih enot (PE).

Rastlinska čistilna naprava Lisca je sestavljena iz usedalnika in treh gred (filtrirna, čistilna, polirna). Grede so porasle z močvirskimi rastlinami (navadni trst, rogoz in šaš) in se zaporedno povezujejo. Čistilna sposobnost je v vseh treh gredah enaka, s tem da se največji delež onesnaženja zadrži v prvi gredi in najmanjši v tretji gredi.
Otvoritev izgradnje RČN Lisca se je izvedla z slovesno prireditvijo (november 2012) v sklopu občinskih prireditev ob Občinskem prazniku Občine Sevnica.

 

Kontakti

URŠKA JAMŠEK          

vodja odvajanja in čiščenja odpadnih voda

T: 07 81 64 710

urska.jamsek@komunala-sevnica.si

 

STOJAN ŽULIČ           

upravljavec čistilnih naprav in kanalizacije

T: 07 81 64 707

M: 041 889 682

stojan.zulic@komunala-sevnica.si

 

DEŽURSTVO   

M: 051 366 108