Rastlinska olja, kot so laneno, sezamovo, oljčno in sončnično olje, so že tisočletja pomemben del prehrane. Kljub njihovi široki uporabi pa ostanki jedilnega olja po uporabi predstavljajo nevaren odpadek.
Že en liter odpadnega olja, zlitega v odtok ali naravo, lahko onesnaži tudi do milijon litrov pitne vode.
Odpadno olje povzroča številne težave:
- Na površini vode tvori plast, ki preprečuje prehod kisika in s tem ogroža življenje vodnih organizmov.
- Nalaga se na stenah kanalizacijskih cevi, kar otežuje odvajanje odplak in povzroča zahtevno ter drago čiščenje.
- V greznicah in malih komunalnih čistilnih napravah preprečuje dostop zraka, kar lahko vodi do slabšega delovanja ali celo odpovedi sistema.
- Moti naravne procese razgradnje.
- Če ga odložimo med biološke odpadke ali v naravo, zavira delovanje mikroorganizmov in naravni razkroj.
- Lahko pronica do podtalnice – glavnega vira pitne vode v Sloveniji – katere onesnaženje se obnavlja tudi več sto let.
Kako pravilno ravnamo z odpadnim jedilnim oljem?
- Po uporabi olje ohladimo.
- Precedimo ga v plastično ali stekleno posodo oziroma namensko posodo za zbiranje.
- Posodo dobro zapremo.
- Polno posodo oddamo:
- v najbližji ulični zbiralnik za odpadno jedilno olje,
- v Zbirni center za odpadke Sevnica,
- ali ob jesenski akciji zbiranja nevarnih odpadkov.
- S pravilnim ravnanjem poskrbimo za ustrezno predelavo odpadnega olja in tako varujemo okolje, pitno vodo in zdravje vseh nas.
