Od konca šestdesetih let 20. stoletja je predhodnik današnje Komunale, Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica, postajalo vse večji in nepogrešljiv člen v družbenem življenju mesta na področju komunalnih dejavnosti. Ta se je odražala tudi v rasti števila zaposlenih v podjetju, kar je narekovalo večje, predvsem pa lastne poslovne prostore. Te so predvideli pridobiti z gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta (NHM 17), ki ga je na zahodnem robu blokovskega naselja heroja Maroka nameraval graditi investitor – Splošno gradbeno podjetje Zasavje iz Trbovelj.
Nadstropni poslovni objekt z notranjim dvoriščem ob glavni cesti je bil najprej v celoti predviden za potrebe komunalno stanovanjskega podjetja, ki ga je tedaj vodil Jože Kolar. To je v nadstropju predvidelo ureditev svojega sedeža s pisarnami, ki so bile dotlej v najeti Kosančičevi hiši, stoječi na mestu današnjega hipermarketa Spar. Spodnji ulični trakt so nameravali urediti v dva poslovna lokala s samostojnima vhodoma; vzhodni bi služil gostinski dejavnosti - bifeju, zahodni pa servisu za popravilo gospodinjskih aparatov s trgovino. Načrti o slednjem so padli v vodo. Interes za nakup prostorov je pokazala Ljubljanska banka, ki je imela poslovalnico v nekdanji Senicatovi hiši v Šmarju, ki je stala na mestu današnje poslovno-stanovanjske stavbe podjetja Terca. Banka se je sporazumela z investitorjem za nakup pritličja uličnega trakta.
V letu 1972 je Splošno gradbeno podjetje Zasavje v deloma že izkopani jami (nekdanjem peskokopu) začelo graditi nov poslovno-stanovanjski objekt in ga do jeseni naslednjega leta zgradilo. Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica se je v nadstropje preselilo marca 1974, avgusta istega leta pa je v pritličju svoja vrata odprla podružnica Ljubljanske banke, katere moderna oprema je izstopala v vijolični barvi. Ob njenem odprtju je bilo slišati opazke, da človek vstopa vanjo skozi ključavnico. Navzven izstopajoči betoniran vhod s steklenimi vrati je namreč spominjal na obliko ključavnice. 78 kvadratnih metrov velik prostor v severozahodnem delu (pol)pritličja je odkupil občinski sindikalni svet. V njej je uredil sindikalno dvorano, ki so jo uporabljali za seje, sestanke in izobraževanja.
V nadstropju nad sindikalno dvorano je jeseni 1975 Komunalno stanovanjsko podjetje odprlo svoj nov sodobno opremljen frizersko-brivski salon, ločen na moškega in ženskega, starega v nekdanji Senicatovi hiši v Šmarju (Planinska cesta 8) pa zaprlo. Njuno notranjo opremo je izdelalo sevniško podjetje Stilles. Oba salona, v katerih je delalo od sedem do enajst frizerk in frizerjev, sta bila tedaj po velikosti, opremljenosti in številu zaposlenih največja in najmodernejša v Posavju. Frizerskima salonoma sta se kasneje za krajši čas pridružila še kozmetični salon in pedikerski salon. Z januarjem 1979 je Komunalno stanovanjsko podjetje iz svoje dejavnosti izločilo opravljanje frizersko-brivskih storitev. Oba frizerska salona je skupaj z zaposlenimi prevzel do tedaj v salonu zaposleni frizer za moške Slavko Bregar. Ta je kasneje oba salona prepustil svojima zaposlenima; ženski salon frizerki Gizeli Bajc (1981), moški salon pa frizerki Lidiji Amigoni (1984).
Leta 1989 se je v prostor sindikalne dvorane zaradi prostorske stiske vselil oddelek za odrasle Občinske knjižnice Sevnica, ki je dotlej domovala v malem prostoru pri tedanjem »Merxu«. Selitev knjig so opravili učenci Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica tako, da so vzdolž glavne sevniške ceste naredili živo verigo.
V prvi polovici devetdesetih let se je v stavbi zgodilo več sprememb namembnosti. Spomladi 1991 se je iz pritličja stavbe izselila poslovalnica Ljubljanske banke v svoje nove prostore v središču mesta (HTC). V izpraznjenem prostoru je nato še istega leta podjetje Mirnakomerc odprlo salon pohištva in keramike Miko. Za kulturni praznik februarja 1992 se je v nove, večje prostore v sklopu HTC preselil oddelek Knjižnice Sevnica. V izpraznjenem prostoru je nato med letoma 1995 in 2004 delovala avtomehanična delavnica Avtocentra Krašna iz Škocjana.
V prostor (nekdanjega) frizerskega salona v nadstropju stavbe se je po upokojitvi frizerke Gizele Bajc (maja 1993) vselilo podjetje Kin informatika. Tu je domovalo do avgusta 2003, ko se je preselilo v svoje nove poslovne prostore na Glavnem trgu 26 v starem mestnem jedru. Po izselitvi salona Miko v pritličju uličnega dela stavbe se je vanj vselila trgovina z obutvijo Claudia in v njej delovala do zaprtja v letu 2016.
V letu 2017 je Javno podjetje Komunala Sevnica odkupilo pritličje uličnega trakta in prostor nekdanje sindikalne dvorane ter s tem postalo lastnik celotne stavbe. Zapuščeni prostori so bili potrebni celovite prenove, h kateri je Komunala skupaj z energetsko sanacijo fasade pristopila spomladi 2018.
