Lokalno je povezovalno

Začetek projekta
1. 1. 2023 

Zaključek projekta
31. 12. 2023 

Vrednost
74.642,00 €

O projektu

Projekt Lokalno je povezovalno se osredotoča na zgodbo Posavja, njegovo lokalno kulinariko ter lokalne produkte, izdelke in storitve. Z vidika okoljskih lastnosti daje projekt velik poudarek uporabi naravnim (trajnostnim) materialom, ki bodo uporabljeni tako za gradbeni sklop projekta kot tudi za iskanje rešitev za trajnostno embalažo za lokalne produkte.

Operacija deluje na osnovi že izvedenih del in aktivnosti, ki so v okolju močno povezale delovanje podjetnikov, šol, javnih ustanov (zavodov) ter društev. Z operacijo se dopolnjujejo manjkajoče vsebine, ki so nujne, da bi partnerstvo, ki je bilo razvito, lahko delovalo bolj učinkovito in doseglo želene cilje na področju lokalnega razvoja.

Operacija dopolnjuje povezave, ki so bile usmerjene med družbo (šole, društva, podjetja, posamezniki), naravo in naravnimi viri ter izročilom dediščine. Na tej osnovi bo okrepila trajnostne produkte in programe na izletniških lokacijah (Lisca in njeno širše zaledje) kjer ob izletništvu nudi tudi izobraževanje in s tem promovira trajnostne oblike življenja in povezuje lokalno prehransko verigo. Poleg tega operacija podpira nadaljnji razvoj lokalnih partnerstev s podjetji, ki so ključnega pomena za ohranjanje lokalnega gospodarstva in lokalnih prehranskih verig. Te so nujne ne le za oskrbo javnih institucij s kakovostno lokalno hrano, temveč tudi za ohranjanje ponudbe zdrave lokalno pridelane hrane na lokalnem trgu.

Projekt vodi Občina Sevnica, partnerji pa so: Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica, Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica in Društvo kmetic Sevnica.

Občina Sevnica:

• izvaja koordinacijo, vodenje projekta in pomoč partnerjem pri izvajanju projektnih aktivnosti (pri tem ne uveljavlja stroškov vodenja projekta), izvedla bo raziskavo in analizo ciljne skupine za obiskovalce Tončkovega doma na Lisci ter oblikovala produkte za obiskovalce na domačem trgu (evalvacija, oblikovanje in poenotenje obstoječe ponudbe doživetij za obiskovalce, redakcija obstoječih besedil in priprava novih. V okviru promocije in obveščanje javnosti bo grafično oblikovala ponudbe doživetij za dnevne in večdnevne obiskovalce. Pripravljena bo digitalna marketinška strategija. Ponudba za obiskovalce bo predstavljena tudi s pomočjo novih promocijskih video filmov, ki bodo pripravljeni v okviru aktivnosti. Priprava strategije trženja, vzpostavitev novih družbenih omrežji in izdelava 2 predstavitvenih video spotov so ključni rezultati v okviru te aktivnosti. Občina bo izvedla tudi 16 vodenj na Lisci ter 8 vodenj na temo etnološke zbirke. Občina bo izvedla tudi pogostitev za 300 oseb v okviru izvedbe 16 delavnic za osnovnošolske otroke in podjetje Inde. Občina pokriva tudi 8 avtobusnih prevozov po Posavju;
• izvede pogostitev v okviru dveh izobraževanj, ki so namenjena delavnicama Embalaža je izdelek kompromisov in Storytelling - delavnice za ustvarjanje prepričljivih in uporabnih zgodb.
• poskrbi za izdelavo nadstreška ob Tončkovem domu na Lisci, pokrit prostor pa bo postal učilnica na prostem. Občina bo poskrbela za promocijo in obveščanje javnosti.

Komunala Sevnica bo organizirala 6 kulinaričnih delavnic po Posavju (vključene lokalne sestavine), ki se ga bodo v večji meri udeležila Društva kmetic Posavja, in izvedla delavnico Embalaža je izdelek kompromisov, tudi zaradi osveščanja o pomenu ločevanja odpadkov. Na izobraževanje bodo poleg ostalih ponudnikov, vabljeni ponudniki, ki so oziroma se želijo vključiti v Kolektivno blagovno znamko Sevnica Premium.

KŠTM Sevnica bo izvedel delavnico Storytelling - delavnice za ustvarjanje prepričljivih in uporabnih zgodb ter skrbel za koordinacijo in vodenje projekta.

Društvo kmetic Sevnica bo imelo nalogo skrbeti za organizacijsko delo projekta, za udeležbo na delavnici ter za pripravo razstave ob dveh vsebinskih izobraževanjih oziroma delavnicah.

Ciljne skupine

V projekt je vključenih okoli 630 oseb in sicer 300 osnovnošolskih otrok s spremljevalci in odrasle invalidne osebe iz podjetja INDE, ki deluje kot družbeno odgovorno podjetje. Obe skupini se bosta udeležili vodenega dne na Lisci ter vodenj na temo etnološke zbirke; 240 posameznikov, ki se bodo udeležili kulinaričnih delavnic; 60 oseb se bo udeležilo vsebinskih delavnic Storytelling in Embalaža je izdelek kompromisov; 30 oseb bo sodelovalo v procesu oblikovanja produktov, kjer so predvidene 3 delavnice (analiza raziskave, analiza obstoječega stanja, oblikovanje novih produktov, predstavitev deležnikom).

Cilji projekta

Cilj 1.1: Ustvariti kakovostna delovna mesta

Spodbuja se, da se lokalni ponudniki (ponudniki, ki so del Kolektivne blagovne znamke in članice društva kmetic iz Posavja, ki opravljajo dejavnost v okviru kmetije) še dodatno izobrazijo, spoznajo dobro prakso in tako gradijo na še dodatnih zaposlitvah v okviru svojih registracij. Z uvajanjem novih programov se odpira možnost novih zaposlitev za to področje).

V okviru projekta bomo ohranili tudi vsaj eno delovno mesto in sicer bo neposredno ohranjeno delovno mesto vodje ravnanja z odpadki v podjetju Komunala d.o.o. Sevnica. Na osnovi znanja pridobljenega v okviru projekta ter trdnejših vezi, ki jih bo projekt ustvaril, bo v podjetju Komunala d.o.o., ki deluje na področju odpadkov, vzpostavljeno delo za enega delavca, ki bo v nadaljevanju delal na področju zmanjševanja plastične in ostale odpadne embalaže, organiziral akcije promocije trajnostne embalaže in z aktivnostmi ”od vrat do vrat” deloval na zmanjševanju odpadkov, ter posredno tudi zmanjšanje CO2.

Cilj 1.2: Krepiti pogoje za rast malih ponudnikov v perspektivnih dejavnostih  

V okviru Kolektivne blagovne znamke ponudniki ponujajo svoje butične izdelke, proizvode in storitve in z novi znanji in mreženjem imajo možnost nadgraditi svoje dejavnosti in jih oplemeniti. Vsak produkt mora imeti svojo zgodbo, ponudniki imajo zelo zanimive zgodbe, ne znajo pa jih zapisati in oblikovati tako, da bodo privlačne za trg. Z delavnico Storytelling – delavnica za ustvarjanje prepričljivih in uporabnih zgodb, pa se bo ravno to neznanje ponudnikov okrepilo. Ponudniki v okviru Kolektivne blagovne znamke poudarjajo svojo butičnost, tudi pri pripravi lokalnih izdelkov, hrane za trg.) Ali je dobra zgodba res pomembna pri prodaji? Se z dobro zgodbo približamo potrošniku? Zakaj ima prepričljiva zgodba neverjetno moč? Dejstvo je, da dobri zgodbi rad vsak prisluhe. Če hočemo, da nas poslušalci tudi slišijo, ne samo poslušajo, mora biti zgodba ravno prav dolga in njeno pripovedovanje mora biti zanimivo. Zgodbe pripovedujemo ves čas, to je nekaj povsem naravnega in se začne že od malih nog, vendar obstaja velika razlika med tem kaj je dobra zgodba in kaj prepričljiva zgodba.

S pomočjo delavnice »Storytelling« se bodo udeleženci naučiti posredovati informacije, prodajati in tržiti izdelke, storitve in blagovne znamke, pisati zgodbe, komunicirati z mediji, biti prepričljivi in zapomljivi v poslu, objavljati v oprijemljivih in digitalnih medijih, … Vsak človek je zgodba zase, vsak dialog je zanimivejši, če je oplemeniten z zgodbo.

Namen praktične delavnice je:

• motivirati ljudi k uporabi zgodb na vseh področjih, kjer je vpleten človek,
• pokazati kaj vse so dobri viri zgodb,
• povedati kaj je v zgodbi pomembno in kaj ne,
• izbirati pravi naslov zgodb, ...

Udeleženci bodo na delavnici popeljani skozi svet zgodb in to na način, ki jim bo oplemenitil zmožnost ustvarjanja učinkovite uporabe zgodb v poslovnih komunikacijah, tako na formalnem kot neformalnem nivoju.

Cilj 2.1: Aktivirati potenciale za revitalizacijo podeželja

Na podlagi izvedene raziskave in analize ciljne skupine za obiskovalce Tončkovega doma na Lisci se bodo oblikovali produkti, ki spodbujajo aktivnosti na podeželju, podeželje bo bogatejše za nove vsebine, posledično privlačnejše za različne ciljne skupine)

Glede na obstoječe ponudbe je potrebno natančno opredeliti najmanj dve ciljni skupini, prva so dnevni obiskovalci in druga tisti, ki bi lahko koristili namestitvene kapacitete z namenom koriščenja oblikovanih produktov. Predpogoj za izdelavo in razumevanje ciljnih skupin je poznavanje želja in potreb ciljnih skupin. Za tako analizo bo v prvem koraku izvedena raziskava, ki jo bo za to opravila ustrezna inštitucija. Po vpogledu v ključna vprašanja, kdo so porabniki storitev, kakšne so njihove dosedanje izkušnje in kakšne so želje, ki bi jih vzpodbudile k večjemu obisku. Raziskava bo pokazala, kateri so morebitni elementi s področja infrastrukture, ki bi lahko povečala število obiskovalcev in bi bila smiselna njihova izvedba v prihodnje. Obdelani podatki bodo omogočili tudi razumevanje katere so tiste ciljne skupine, ki doma na Lisci še ne obiskujejo, so pa lahko v prihodnje njeni obiskovalci. Produkti za dnevne obiskovalce in produkti za večdnevna bivanja so tisti ključni produkti, ki bodo oblikovani na osnovi pridobljene analize. Evalvacija do sedaj že oblikovanih in pripravljenih produktov, njihova nadgradnja in po potrebi izdelava novih produktov bodo ključni za povečanje števila obiskovalcev in uspešno trženje za naprej. V procesu oblikovanja produktov so predvidene najmanj 3 delavnice (analiza raziskave, analiza obstoječega stanja, oblikovanje novih produktov, predstavitev deležnikom), ki bodo izvedene v Domu na Lisci v drugi fazi projekta, takoj po opravljeni raziskavi. Na delavnicah bodo sodelovali predstavniki s področja raziskav, marketinga, brandinga, turizma in predstavniki iz lokalnega okolja. Končni cilj te faze je smiselno oblikovan nabor doživetji za dnevne in večdnevne obiske z doživetji. V času procesa oblikovanja nabora produktov, ki bodo primerni za trženje bo razvidno katere so nujne in priporočljive marketinške aktivnosti, ki bodo omogočale povečanje obiska Tončkovega doma na Lisci. Pripravljena bo digitalne marketinške strategije v okviru katere so načrtovana tudi nova družbena omrežja (Instagram, Facebook, TikTok…), ki jih bo upravljal za to izbran zunanji izvajalec (najmanj za obdobje pol leta). Ponudba za obiskovalce bo predstavljena tudi s pomočjo novih promocijskih video filmov, ki bodo pripravljeni v okviru aktivnosti. Priprava strategije trženja, priprava novih družbenih omrežji in izdelava 2 predstavitvenih video spotov so ključni rezultati v okviru te aktivnosti.)

Cilj 3.1: Izboljšati stanje okolja za večjo kakovost življenja in dela

Javni zavod KŠTM Sevnica, ki izvaja različne prireditve se zaveda, da je iz vseh prireditev potrebno izločiti plastične kozarce, plastično embalažo in da je potrebno ločevanje odpadkov. Na izobraževanje bodo poleg ostalih ponudnikov, vabljeni ponudniki, ki so oziroma se želijo vključiti v Kolektivno blagovno znamko.

Na svečanem srečanju 31. januarja 2022 je bila vzpostavljena Mreža kolektivnih blagovnih znamk (KBZ), oblikovanih po modelu Izvorno slovensko. Kolektivne blagovne znamke so v zadnjih 10 letih postale pomembno orodje razvoja podeželja v pametne ruralne destinacije s kreativnimi in uspešnimi ponudniki ter povezovalci, najpogosteje destinacijskimi organizacijami. Slednje so vzpostavljanje KBZ razumele kot enega prvih ukrepov strateške prihodnosti destinacije. Pogodba za članstvo v Mreži KBZ, vzpostavljenih po modelu Izvorno Slovensko za strateški razvoj in prenos znanj 12 ustanovnih partnerjev, in sicer 11 KBZ – Bohinjsko / From Bohinj, Okusi Rogle, Dobrote Dolenjske, Srce Slovenije, Idrija izbrano, Jeruzalem Slovenija, Okusiti Laško, Blejski lokalni izbor, Sevnica Premium, Naše najboljše in Iz Doline Soče ter podjetje ProVITAL, je podpisalo pogodbo za članstvo v Mreži KBZ, vzpostavljenih po modelu Izvorno slovensko. Prizadevali si bodo za skupen strateški razvoj in prenos znanj, izkušenj in spretnosti, skupne raziskovalne aktivnosti, prijave na razpise, ter vzpostavitev modela platforme, ki bo omogočila informiranje, komuniciranje, trženje, prodajo, logistiko, distribucijo in evalviranje certificirane ponudbe visoke kakovosti in lokalno dodane vrednosti vsake KBZ. Glavni namen Mreže je doseči boljšo informiranost in ozaveščanje vseh javnosti, o pomenu lokalno pridelane in predelane hrane, storitev in doživetij, s čim manjšim ogljičnim odtisom ter posledično večjo povezano prodajo po cenah, ki so skladne s pričakovanji ozaveščenih kupcev.

V destinaciji Sevnica se je v obdobju 2018-2021 intenzivno gradilo povezovanje med različnimi turističnimi ponudniki, njihovo osveščanje o pomenu vstopa v različne oblike povezovanja in shem, zlasti še v Kolektivno blagovno znamko »Sevnica Premium«, ki je del operativnega akcijskega načrta izvajanja strategije turizma. Omenjena blagovna znamka predstavlja trenutni vrh vrednotenja, standardizacije in povezovanja turističnih ponudnikov, pridelovalcev, gostinskih ponudnikov in ponudnikov hrane  ter organizatorje turističnih doživetij in dogodkov.

Od materiala do ekodizajna – embalaža v krožnem gospodarstvu

Iskanje trajnostnih rešitev za embalaže izdelkov nima enoznačnega odgovora. Veliko vlogo pri snovanju embalaže imajo navade potrošnikov, kjer velikokrat prihaja do razkoraka med deklariranim stališčem in dejanskimi vedenjskimi vzorci. Podjetje mora pri ustvarjanju učinkovitih rešitev iskati kompromis med optimizacijo, percepcijo potrošnikov in tehnološkimi možnostmi.

Krog embalaže – od bazičnih materialov do odlaganja – predstavlja dolgo verigo. Embalaža je namenjena ljudem, ki lahko s svojimi navadami, percepcijo teoretično predpostavko obrnejo na glavo. Gre torej za kompromis med optimalnostjo in potrošnikovo percepcijo, navadami. Upoštevati je treba tudi embalažne funkcije, zakonodajne omejitve. Okoljski odtis nima vedno največje teže za odločanje. Nekateri že v osnovi zavračajo plastiko ne glede na analize in njen okoljski odtis. Pri snovanju embalaže je zaželeno sodelovanje s potrošniki, razumevanje njihove percepcije. Pomembna je tudi javna infrastruktura, ki omogoča krožen tok embalaže. Podatki kažejo, da kot bolj trajnostno embalažo podjetja dojemajo embalažo z večjim deležem reciklata, če plastično embalažo zamenjajo z drugim materialom, če je embalaža kompostabilna ali biorazgradljiva. Eden od izzivov je še vedno, da potrošniki niso pripravljeni plačati več za trajnostno embalažo. Kaže se razkorak med normativnimi odgovori potrošnikov in njihovimi dejanskimi vzorci. Generacije od milenijcev naprej so bolj senzitivne in tudi njihovi vedenjski vzorci kažejo, da so njihove navade bolj trajnostne oziroma so jih pripravljeni spremeniti v bolj trajnostne. Tudi potrošniki embalažo, ki komunicira o tem, da je reciklabilna ali primerna za večkratno uporabo, sprejmejo kot okolju bolj prijazno. Pomembno je tudi, da embalaža ni prevelika.

Ali je več recikliranja res trajnostni korak? Da, če se omogoči neto pozitivni učinek recikliranja in ne samo, da je embalažo možno reciklirati. Odpadna embalaža za recikliranje ima tudi zahtevo po ločljivosti, ustrezni čistosti idr. Ko pride embalaža na trg, delo še ni končano. Če potrošnik ne ravna pravilno z odpadno embalažo in če ni ustrezne infrastrukture, se embalažni krog ne zaključi in se lahko zgodi, da imamo celo neto negativen učinek glede na trenutno embalažo. Oblikovanje za recikliranje je koristno, vendar možnost recikliranja embalaže še ne pomeni, da se dejansko reciklira. V Sloveniji bo treba vzpostaviti infrastrukturo, da se lahko zanke zaključijo in se lahko embalaža tudi reciklira.

Pri oblikovanju embalaže za ponovno uporabo je treba spremeniti vrednostne in vedenjske vzorce potrošnikov, kar ni lahko. Prav tako mora potrošnik embalažo za ponovno uporabo uporabiti tolikokrat, da upraviči njen višji okoljski indeks v primerjavi z embalažo za enkratno uporabo. Zakonodaja EU gre z velikimi koraki proti plastiki, tudi javno mnenje je plastiki nenaklonjeno.

Pri oceni življenjskega cikla gre za zbiranje vtokov, iztokov in ocenjevanje možnih okoljskih vplivov, ki se generirajo znotraj življenjskega cikla izdelka, od pridobivanja surovin, proizvodnje materialov, izdelkov, do uporabe in ravnanja z odpadki. Analize življenjskega cikla so podpora tudi pri razvoju embalaže. Primerne so predvsem takrat, kadar želimo primerjati embalažne materiale in pripraviti okoljsko izjavo določenega izdelka.

Oblikovanje po naravi teži k inovaciji. Oblikovalci razmišljajo drugače. Oblikovanje je torej tisto orodje/storitev, ki s strateškim načrtovalskim pristopom in procesom rešuje naročnikov problem. Končni rezultat je višja dodana vrednost in večja konkurenčna prednost. V izdelek vgrajujejo vidne in nevidne parametre, ki gradijo kompleksno kakovost izdelka. Eko dizajn je eno od orodij za razvoj izdelkov v skladu s krožnim gospodarstvom. Raziskave so pokazale, da 7 % podjetij dizajn storitev uporablja vedno, 40 % nikoli, ostali nekje vmes. Prvi pogoj za eko oblikovanje je, da se oblikovalec najprej vpraša, kakšna je predvidena življenjska doba izdelka.

Izsledki anket Inovativne rešitve za zmanjševanje količine embalaže so pokazali, da bi bilo 85 % uporabnikov pripravljenih plačati nekaj 10 centov več za pijačo, če bi jo pili iz okolju prijaznega lončka. 66 % bi jih bilo pripravljenih plačati kavcijo za lončke, 94 % potrošnikov pa raje izbere sadje in zelenjavo v rinfuzi kot pakirano. Trend pri trgovcih je ravno drugačen, pakiranega sadja in zelenjave je vedno več. Kavcijskemu sistemu se ne bomo mogli izogniti. Anketa je pokazala tudi, da si potrošniki želijo biološko razgradljivih materialov. Nujno je ozaveščanje potrošnikov na prodajnih mestih.

Povečanju funkcionalnosti embalaže, predvsem v večjih pakiranjih, je dobrodošlo omogočiti možnost enostavnega zapiranja. Prav tako je želja po večji uporabi recikliranih materialov tam, kjer je to možno (poudarek je bil na embalaži za živila). Pozornost je treba posvetiti tudi pravilnemu umeščanju različnih okoljskih oznak na embalažo izdelka, komuniciranju njihovega pomena potrošnikom.

Nadstrešek, ki bo iz naravnih materialov in bo služil kot pokrita učilnica na prostem, bo postavljen ob obstoječem objektu Tončkovega doma na Lisci, na že grajenih površinah. Služil bo za izvajanje različnih vsebin. V projektu se bo 16 delavnic izvršilo na tem delu. Čeprav se les uporablja tudi pri klasični gradnji, pa v Sloveniji na področju celovite lesene gradnje precej šepamo za razvitimi evropskimi državami. Slovenija kot ena bolj gozdnatih držav bi lahko les kot trajnosten gradbeni material izkoriščala precej bolj, kot ga. S pomočjo sodobnih tehnologij in tehnoloških postopkov namreč les postaja vse bolj konkurenčen klasičnim gradbenim materialom. Za bolj dejavno uporabo lesa v gradbeništvu bi morali celovito prenoviti celotno lesnopredelovalno verigo. Na področju javnih zgradb bi lahko večji pospešek gradnji lesenih stavb dal Evropski zeleni dogovor. Dejstvo, da je les naraven material, mu zagotavlja tako prednosti kot slabosti. Izbira lesa, kot gradbenega materiala, je trajnostna, saj lahko les relativno preprosto pridelamo. Proizvodnja, obdelava in vgradnja lesa potrebuje neprimerno manj energije kot proizvodnja katerega koli drugega materiala. Pomembno je tudi zavedanje, da je vgrajen les skladišče ogljikovega dioksida, katerega koncentracija v atmosferi je ena ključnih podnebnih težav. Direktorat za lesarstvo si zato prizadeva za povečanje uporabe lesa tudi v gradnji in za doseganje višje dodane vrednosti. Priložnost za to vidi tudi v Evropskem zelenem dogovoru, ki predvideva vzpostavitev trajnostnega evropskega gospodarstva, ki do leta 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov. Ker je lesena gradnja pomemben del prehoda na nizkoogljično, podnebno nevtralno gospodarstvo, imamo zaradi velike razpoložljivosti lesne surovine dober potencial za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora. Lesnopredelovalna panoga torej lahko v luči prehoda v nizkoogljično družbo in krožno gospodarstvo, glede na ugodne okoljske lastnosti lesa in lesenih izdelkov, predstavlja pomembno konkurenčno prednost za slovensko gospodarstvo.

Cilj 3.2: Ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti za trajnostni razvoj območja LAS

Kljub temu, da so aktivnosti poznane lokalnim obiskovalcem, ki Lisco in Tončkov dom obiskujejo redno, pa so raznolike možnosti za preživljanje prostega časa na Lisci premalo poznane domačim in tujim obiskovalcem iz drugih občin, regij oziroma držav. Prav zato je nujna raziskava in analiza ciljne skupine za obiskovalce Tončkovega doma na Lisci (priprava ključnih raziskovalnih vprašanj, izvedba raziskave, predstavitev rezultatov) ter Oblikovanje produktov za obiskovalce. Oblikovan in posodobljen produkt bo predstavljen osnovnošolskih otrokom in Inde. Občina Sevnica bo na spletni strani objavila 4 članke o izvajanju aktivnosti projekta ter v okviru rednih zakupljenih strani Posavskega obzornika objavila 4 članke.

Cilj 4.1: Izboljšati pogoje za vključenost ranljivih ciljnih skupin v družbo

Kljub temu, da so aktivnosti poznane lokalnim obiskovalcem, ki Lisco in Tončkov dom obiskujejo redno, pa so raznolike možnosti za preživljanje prostega časa na Lisci premalo poznane domačim in tujim obiskovalcem iz drugih občin, regij oziroma držav. Oblikovan in posodobljen produkt bo predstavljen osnovnošolskih otrokom in Inde. Izvedenih bo 16 vodenj na Lisci, ki bodo udeležencem ponudile pristno izkušnjo Tončkovega doma.

Kozolec na Slovenskem je tradicija. Tradicija lesa, tesarstva in stavbarstva, življenja na podeželju, je skozi trajnost izpričana večstoletna zgodovina naroda, vidna tudi današnjim generacijam. Na kozolcu pa je postavljena etnološka zbirka kmečkega in gospodinjskega orodja iz naših krajev. Na vodene oglede bodo povabljeni posavski osnovnošolci ter zaposleni s strani Inde d.o.o. Družba Inde d.o.o. je invalidsko podjetje, ki po večini zaposluje ljudi z posebnimi potrebami in priznano invalidnostjo na področju regije Posavje. Delujejo kot družbeno odgovorno podjetje.)

Z operacijo omogočamo boljše vključevanje vsaj štirih ranljivih ciljnih skupin mladih, starejših, žensk in invalidov. Z novimi programi ustvarjamo močnejše podporno okolje za aktiviranje različnih skupin prebivalcev in njihovo aktivno vključenost v družbo. Z novo ponudbo krepimo pogoje za večje zadovoljstvo prebivalcev in dvig kakovosti življenja.  Prednostno pa je naložba namenjena tudi starejšim in invalidom. Skupina INDE se nam bo pridružila na Lisci in se udeležila animacije.

Cilj 4.2: Krepitev zdravega življenjskega sloga prebivalcev

Z izvedenimi kulinaričnimi delavnicami bomo vzpodbudili tako ponudnike iz KBZ in širše ter članice društva kmetic iz Posavja, da pri pripravi produktov in izdelkov vse več posega po lokalnih sestavinah, kar pa posledično pomeni, da se lokalne sestavine obravnava kot butične in se jih mora začeti ceniti. Lokalne sestavine in hrana, ki ne prepotujejo tisoče kilometrov, so del zdravega življenjskega sloga prebivalstva.

Društva kmetic Posavja: Društvo ima preko 700 članic. Članice društva se bodo udeležile izobraževalnih kuharskih delavnic. Članice tega društva so zelo aktivne v skupnosti in bodo svoja nova znanja prenesle na druge občane, prijatelje ter s tem razširile znanje in pripravi hrane iz lokalne pridelave.

V strateških dokumentih so potrebe in razvojne priložnosti že prepoznane saj z razvojem podeželja Posavje in Sevnica lahko razvijeta to pomembno dejavnost. Zato je potrebno to razvojno priložnost ustrezno povezati v projekte več partnerjev (LAS), jo povezati z razvojem regije in države. Nadaljnja podpora pri razvoju partnerstev, ki so bila zasnovana, je pomembna razvojna priložnost saj je lokalno povezovanje temelj trajnostnega razvoja in kot vse kaže tudi temelj lokalne varnosti in odpornosti. Projekt kot rečeno omogoča povezovanje partnerstev a tudi naprej razvija »razstavni prostor« območja in tam nudi priložnost vsem partnerjem, da pokažejo kaj nudijo in s tem razvijajo ponudbo območja. Razvojne možnosti se kažejo predvsem na področju razvoja podeželja, podeželskih produktov, kulturnega turizma, izboljšanju medgeneracijskega druženja in potencialu večplastne izrabe projekta v promocijske namene, ki večplastne posredne na družbeno okolje. Projekt je skladen Regionalnim razvojnim programom regije Posavje 2014-2020, predlogom novega regionalnega razvojnega programa ter tudi s Strategijo lokalnega razvoja za Lokalno akcijsko skupino Posavje 2014 – 2020. 

Rezultati operacije

KAZALNIKI, KI JIH BOMO DOSEGLI Z OPERACIJO: 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Za vsebino je odgovorna Občina Sevnica. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.